Vedno bliže sem ti, dežela moja!

Draga, ti le mirno čakaj in spi.

Tvoje kože dih, zlati lesk oči,

silni veter nosi prek črne, nevidne pregrade

in me omamlja v vrtincu

svoje daljne misije.

Koder po tujem, neznanem svetu

trudno zaprem vtisov polne oči,

z menoj samoto deliš

in oba sva spet mladostna,

ljubiva se kot nekdaj,

čeprav nesramni glasovi govore da me varaš,

neznani obrazi se prepletajo

skozi najino zgodbo, prepričujejo,

žugajo, vnašajo nemir in zmedo

in zbudim se preganjajoč zle podobe.

Toda umirim se, kajti vem, da najina

dežela čaka, ti le mirno spi,

kmalu bom tam, vso ljubezen v srcu

nosim s seboj.

Tako malo sva si povedala nekoč.

Tako malo sva se ljubila.

Tako kratek in odmerjen je bil

najin čas - nekoč.

Najina dežela čaka, prosim ne odpri

še oči, le mirno spi,

moj poljub te bo zbudil iz

nesramne, nepravične sedanjosti.

Trudiš se z mislijo, da drugega sveta ni,

da ne bo mene, obljub.

Če v trenutku norega tempa

vsakdanjih obveznosti pomisliš name,

vedi, da najin svet je.

ivo guy