Si videl solze,

čustva poteptana,

glasovna drgetanja,

prilagojena vsa smejanja.

Ne vem, kaj hočeš sporočiti,

ne vem, skrivnostni vsi so tvoji miti.

Slutim, da nisem opažen,

v očeh svojih dokončno poražen.

Si spremljal vprašljiv moj pogled,

v predaji čustev še zadnji pobeg?

Ustavil si vame uperjen pogled,

kot da opravljaš zdravniški pregled.

Ne bom tajil, da te ne dojemam,

čeprav te v mislih venomer objemam.

Skrivnostno tvoje delovanje,

budi mi razburkane , čudne sanje.

Poslušaj / poslušam,

Nisem brez srca / vem, to zame je brca.

Raje pojdi, preden umrem / ne, ne želim, v mislih te zrem.

Nikoli do zdaj tako nisem ljubila / dovoli mi draga, da boš to osvojila.

Pusti violino, jaz kontrabas,

dovoli, da te objamem čez pas.

Ponesem v krasote hrepenenja,

ljubkujem do konca življenja.

( »pogovor« med violino in kontrabasom ob čudovitem glasbenem izvajanju:)

https://www.youtube.com/watch?v=Sk2yoOY8CTU)

Stojan Knez