PLES V MOLU
Kak dan se mi zazdi
da sem
popolnoma razčlovečen
moje dlani
sanje
podplati
so razbrazdani
od hotenja
goltanja
svojega srca
ko si želi
ven
med ljudi
tekat za oblaki
morda
sem nekega dne
ko mi je zastal
dih
in so mi otrpnile
blazinice na prstih
postal
skorja
odmev
zataknjen
pod čevlje
neznanca
ki je rad
opazoval ljudi
ko spajajo
svoja telesa
v temi
ko nastavljajo
svoje okrogle hrbte
vetru
in ljubijo spomladi
poleti
jeseni
pozimi
vedel je
za njihove skrivnosti
podtalne gmote
strahov
kaj počnejo ko so ranjeni
in po njihovih življenjih
naletava sneg
ko se zdi
da se lomi
vse česar smo se kdaj
dotaknili
ko razpadajo
sonca
in naplavlja
zvezde
si drug drugemu
barvamo
življenja.
Pesem treh ravni - razčlovečenja, brskanja po temi in iskanja koščkov barv. Sploh mi je všeč zaključna metafora razpada sonc in naplavljanja zvezd, ki prinašajo barve.
Čestitke,
H
O najlepša hvala, kako si lepo zapisala!
Lep petek,
Tom
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tom Veber
- 25. 01. 2021 ob 16:44
- Prebrano 389 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 62.39
- Število ocen: 4