Dotik telesa
ji z mislijo drsi po robu želje.
Z razširjenimi zenicami upa,
da nikoli ne pozabi
čez rob prelite kože.
Vonj drugega sveta
jo je kot drag parfum premamil,
da pozabila je obraz neba,
pripet na gladko kožo.
Ugledala ga je,
ko sta ležala skupaj
v orošeni travi.
V zavest trenutka
jo vsrkalo je modro platno.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Helena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!