pisani svet
hišo sem postavil na samem
med sivimi bloki sivega mesta
se vozim s sivim avtom po sivih cestah
v hiši sem sam
obdan z osivelimi obrazi žene in otrok
med gledanjem televizije
si govorim z monotonim glasom
ne trznem
ko žena zamenja tv kanal
ves pisani svet je črno bel
v službi delam sam
za sivo mizo bolščim v siv ekran
številke se nizajo v črte in včasih križ kraž
in diagonalno
črne na belem
melanholično se spogledujejo med seboj
kot moja sivina s sodelavko
v črnem kostimčku (imitacija Diorja)
sive oči globoko zrejo v prazno
popoldne me doma čaka kosilo
hrana je siva
brez vonja in okusa
ugodno prežvečljiva se ne zatika v grlu
običajno jo poplaknem s kozarcem mlačne vode
potem na divanu čakam
da se kot zgrbljena starka priplazi noč
ko se zarijem vanjo
siva posteljnina zadiši po vlažni zemlji
Nimam besed za vtis, ki jo je pesem naredila name, zato jih ne bom poskušala uporabiti za komentar, ki ga ta pesem tako ali tako ne potrebuje.
Sivina izvleče iz mene samo " no comment" in ja ... vlažna zemlja in njen vonj ... po branju pesmi ostane v nosnicah še dolgo, potem se pa ozrem naokoli po tem svetu, a ne najdem barv.
Čestitke.
Lp, L
Ojla, Lidija hvala za sprehod čez pesem, M. cvet tebi pa za pozorno branje. Uredništvo prosim, če popravi.
Lp, B.
Popravljeno ... Ja, med kakšnim sprehodom res nisem pozorna ... Ampak mi pa vsaj bistvo ne uide. Hvala, da si opozorila, Alenka :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: brezno
- 22. 01. 2021 ob 22:06
- Prebrano 605 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 167.43
- Število ocen: 8