Že dolgo, predolgo

se vrtim v krogu
ljubi moj prijatelj

Neštetokrat sem potoval

v vseh zamisljivih smereh,
toda   nikamor nisem prišel,
še vedno sem tam, kjer sem bil
Znorel bom,
ker stojim na mestu
Nisem se premaknil nikamor, niti za milimeter,
še vedno sem tam, kjer sem bil,
in kjer bom, bojim se, za vedno tudi ostal,

razen
če ne krožim okrog črne luknje
dokler me njena gravitacija ne pogoltne
pravijo, da bodo takrat nepovratno izginile tudi vse informacije o meni,
kar iskreno rečeno niti ni kakšna velika škoda,
v življenju nisem ustvaril nič, kar bi bilo vredno ohraniti,
celo to,

nekoč sem močno pospešil svoje gibanje
in uspel uiti iz tega nesmiselnega kroženja
v neskončne globine vesolja
toda …
ne boš verjel
spet nisem prispel nikamor, še naprej sem tam, kjer sem tudi bil

Povem ti, ljubi moj prijatelj,
vrtim se v krogu
Vse poti znam že na pamet
Vsak kraj, mesto, zvezdo, galaksijo …

Enkrat sem se celo vrnil na začetek,
v čas pred zvezdami, galaksijami,
ko je celotno vesolje bilo nepojmljivo majhno,
toda … zanesljivo si že uganil,
nisem prispel nikamor, še naprej sem tam, kjer sem tudi bil

Že nekoliko utrujen od vsega
prekinjam potovanje.

Atomom v svojem telesu ukazujem, da prenehajo utripati,
gibanje popolnoma upočasnim
in čakam, da me gravitacija povleče tja, od koder ni več
vrnitve.

Toda…
zanesljivo slutiš, to se vendarle ni zgodilo

Ta pesem je informacija o meni, mar ne?

Jure Drljepan (JUR)