
Pisani naborki ti silijo v ospredje.
Lahkotna jakna je zmečkana.
Maskara razmazana.
Begaš s pogledom.
Zmečkaš papirje svežih poezij.
Razlagaš o preteklem dnevu.
Iščeš manjkajoče dele.
Sestavljaš celoto.
Vedno ji nekaj zmanjka.
Vejica premalo,
pika preveč.
V vino pomočiš navaden svinčnik ...
Ničesar več ne olepšuješ.
Zmedenosti in nelagodje, a ta in vino veritas je postrežen drugače in pa zadnji verz, ki naredi pesem ... čestitke,
lp, Ana
Marsikdaj je tako, Lepa pesem in čestitam za podčrtanko.
lp
Dusica, hvala! Ja, marsikdaj je kaj navidezno brezizhodno, vendar se vedno najde rešitev. Skriva se v resnici, ki si jo zapletamo.
Pozdravček in čestitke tudi za tvojo lepo poezijo. Berem te.
Tina
Uf, ta konec je res vrhunski! In sploh mi je cela pesem všeč!
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Tina Pegan
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!