
Ekskluzivna trgovina z zvenečo ponudbo oblek v prestižni izvedbi.
Cene nad tisoč eurov »po unikatu.«
Vzdihi žensk na avtobusu ob občudovanju, zavisti, nevoščljivosti
ali kar tako. Da ne izstopajo od »elite«.
Draguljarna;
ogrlice, prstani z najprestižnejšimi smaragdi.
Kmalu na telesu gospe srednjih let.
Nekoč je živela skromno, revno.
Trdo je garala za uspehe, fakultete, priložnosti,
lastno ordinacijo …
Življenje jo je slišalo. In uslišalo. Zaslužila si je to.
Sama. Z delom, entuziazmom, voljo. Ponovni vzdihi na
avtobusu. Predvsem žensk, moški pogledi bolj »plenilski«.
Postanek avtobusa pred prodajalno z indijskimi oreščki.
Razlaga vodiča, nakupi in … moški, ki se je približal trgovinici.
Na rokah. Ni bilo razkazovanje, ni bil zabavljač, samo …
… nog ni imel. Namesto njih obrabljeno desko.
Ni prosil, samo tam je bil. V njegovem pogledu ni bilo bede,
poraza, izgubljenosti. Imel je pogled učitelja. Brez besed.
Skupina dvajsetih turistov na dragi destinaciji; Šrilanka, Maldivi.
Trije, morda štirje pristopijo k moškemu in mu s spoštovanjem
v dlan položijo nekaj rupij.
Njegova zahvala ni bila v besedah, bila je v pogledu, sporočilu.
Gospa z ordinacijo se ni pridružila. Nakupovala je oreščke;
za darilo, za partnerje, »intelektualce« …
Vse to in še več smo izvedeli na avtobusu.
Gospod z desko namesto nog je še zadnjič pogledal v gručo
izginjajoče zablode nekega življenja …
Toda s to razliko, da je gledal s ponosom …
Revščina nima ničesar, razen ponosa!
Dobra!!
Lp, Drago
Točno to, Drago, veliko ponosa, ti ljudje niso revni, imajo bistveno več, kot mi; imajo sebe in drug drugega, kar pa je "moderni svet" že pred časom izgubil. O njih vse samo v superlativih.
LP, Stojan
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Stojan Knez
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!