V stene se zaletava jugo.
Slišim njegovo silo.
Valovi pljuskajo ob obalo Simonovega zaliva,
čeprav je oseka.
Na robu Zemlje, noč.
Ostajam budna, ko mesto spi.
Prelagam dan istega ritma v drug dan.
Jezik je tiho, ko sem med njimi.
Um mi šepeta zamisli,
h katerim tečem kakor jugo in morje,
ki trčita ob umetno oviro.
V plašču ležim.
Na postelji se valjajo misli.
So kakor pok revolverja v tišini noči.
Čestitke
Čau, Svit! Hvala.
Pozdravček,
Tina
če je Neostik, pol drži
iz bluza
me zarolaš
kot maskaro
naprimerjanez:
Drži, drži! :D
igorj :)
Občutje teže dnevov in noči, ki se zabijajo v misli ... vešč mi je ta pok, morda se vse razblini?
Čestitke,
lp, Ana
Čestitam za Podčrtanko
lp
Najlepša hvala, dusica. :)
Pozdrav tudi tebi!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tina Pegan
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!