Včeraj zamnjkalo denarja,

pa sem še na obroke,

s težkim srcem,

ki nabija na obroke.

Gledal sem kot črna vrana,

plišasta,

iz gume nežne,

gume si ne morem kupit,

pa jo sunem,

na obroke.

Dve gorili prideta,

prvi nosi neko trdo - grdo reč,

pa povprašam,

če je kupil na obroke.

Nič ne reče,

nič ne ve,

drugi si zapiše vse,

mene sili na stvari,

jezik dolg mi ven štrli.

Tri stvari so že v grmovju,

vsaka izmed njih smrdi,

jaz pa zlezem prek rešetke,

prek vitrine na obroke.

To pa ni dovoljeno,

na obroke plačevanja,

peljejo me v drevored,

med drevesi na obroke,

med pižamaste otroke,

v popolno sfejkan svet,

kjer lojalno sem zadet,

na obroke,

brez obrokov,

brez kostimov,

brez pijače,

na obroke,

na kredit,

si lahko odpnem le hlače,

ko pa listek beli vidim,

se oglasi moja rit.

Drevored in ozka cesta,

stolp, sirena sredi mesta,

vse izložbe z otroki,

jajca, mleko in dve moki,

včeraj nisem imel denarja,

danes pa imam srce,

pa še tiste dve stvari,

zdaj pa pančkat se mudi,

a račun skrivnostno skrit,

tam na dnu, 

v postelji,

ki si medved na obroke z mlado srnico deli.

skušnjava