Eoni
v starem gozdu tam med drevjem
nad izvirom čuden soj
beli magi pod vejevjem
prerokujejo obstoj
tiho sežejo v globino
po prgišče padlih zvezd
sovji huk zaje tišino
svetlost šine z lubja brez
v čarni dlani zablesti se
spet utrinek padel v mrak
riše slike - ko živel še
je med travami korak
bistre vode so šumele
morje se s prstjo ljubilo
roke z roko so živele
s časom - ni se več čutilo
vse podobe se zgubijo
star spomin spet potemni
modreci v dalj strmijo
drevje žalostno šumi
tiho sežejo v globino
po prgišče padlih zvezd
sovji huk zaje tišino
svetlost šine z lubja brez
Čestitke
Hvala, Marija <3>
Super, morda le ta verz:
morje s prstjo se ljubilo ( morje se s prstjo ljubilo)
Lp, Ana
pa res :)
hvala, Ana
lp
pi
Čestitke k pesmi, ki prav lahko sega daleč nazaj ali pa daleč naprej ...
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 01. 01. 2021 ob 22:47
- Prebrano 480 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 167.05
- Število ocen: 13