Ko po parku se sprehajam,
gledam pare z roko v roki,
iščem v sebi sled dotika.
Tiho sanjam se predajam
vmes, ko posedim na klopi
in vse mimo se premika.
Neizbežno mimobežno.
Moje pesmi, moje sanje.
Nove dni in vse je isto.
Upi le brstijo nežno,
tvoj nasmeh se ujame vanje.
Ali je morda to tisto?
Končno nekaj, kar je novo.
Bolje kakor vsi zakladi.
Dve postavi sred' livade.
Vem, da nič še ni gotovo.
A si prvi dan pomladi.
Sva pri rtu dobre nade.
Prvič skupaj z roko v roki
mimo klošarja na klopi
(neizbežno mimobežno).
Upi le brstijo nežno,
ko pobožaš me z očmi,
vprašaš, kaj srce želi.
Veš, želi si, da ostaneš
malo z mano, saj sem zmeraj
ob večerih sam s seboj.
Ker bo včeraj jutri danes
in bo danes jutri včeraj,
rad bi bil s teboj nocoj.
In me jutri zopet vprašaj,
česa si srce želi.
In glasil se bo odgovor:
moja želja, to si ti,
od včeraj, danes, jutri
in vse do konca dni.
Briljantno! Ganljivo! Čudovito! :)
Dragi kolega Matija K.,
zaradi tvojih besed je prvi dan tega leta zame nepozabno krasen. Zares hvala :-)
Matjaž L.
Se Matiji lahko samo pridružim!
Srečno, do konca dni!
Lp, Drago
Všeč mi je, zeloooo!
Paše, še pa še, na prvi dan leta ♡
in naj traja ta sprehod po parku;
od včeraj, danes, jutri
in vse do konca dni.
Bodi dobro, Marija
Tudi meni je všeč.
Drago, Marija, Gregor,
zares me veseli, da je všeč tudi vam. Naj bo vaše leto 2021 srečno, zabavno in polno navdiha!
Matjaž
tudi jaz se pridružujem všečkom zgoraj in ti lepšam prve dni novega leta kajti pesem je zelo lepa
in daje misliti
lp, M
Hvala, res hvala. Lepo je izvedeti, da pesem "deluje". Ker ko je napisana, nikoli zares ne veš...
lp, M
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matjaž Lutarič - Lyuto
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!