Ko sonce gleda na lice gladko,

moja roka plane se nasloniti.

Hrapav led, ki me zmrazi,

ko tople krvi ni začutiti.

Kot kipar sem verjela v obliko

znotraj marmornega kamna

Je bilo moje dleto v ljubezen ovito.

Krušilo stran dele tebe do angela krhkega stanja.

Z mrzlimi besedami duha ukamenila.

Zakaj pustil si, da se ti kri strdi?

Da sem iz tebe angela prerodila?

Ti to srce veli, da meni ugodi?

Si bo moral kletko nase povezniti.

Da moja dleta ne bodo dosegla njegove biti.

arja