Ne diham.
Lovim sapo in
si iz pljuč praskam kisik.
Ti me gledaš.
Ne vem kdo je bolj izgubljen.
Z iztegnjeno roko me čakaš,
pomigneš in se nasmehneš.
Brado obračam v drugo smer.
Stojiva na istem bregu.
Pustiš mi, da gledam svoj odsev
in stiskaš mojo dlan.
Deliš si sij s soncem.
S prsti pleteš zavetje.
Z besedami me pokrivaš okoli ramen
in mi v roke nalivaš varnost.
''Ni vsak dom porušen,'' mi rečeš.
Ljudi si zapomnim po vonju.
Ti si mešanica topline,
zvezdnega prahu in ljubezni.
Diham.
Ti si mešanica topline,
zvezdnega prahu in ljubezni.
Čestitke
mogoče je čas za slam
(magari slammer kot v študentskih časih)
Se strinjam! Sem tudi ze o slamu razmisljala, a nekako vedno prevesim k tradicionalnim oblikam :’)
Zelo mi je všeč!
Pozdrav in lepe praznike! :)
Ananda
Čestitke k zanimivi pesmi dvojine, ki se opazuje z brega ...
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: MV
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!