Proz(or)na dogodljava

Spoštovani. Sem človek. Avtohtoni prebivalec planeta Zemlja. Domorodec balkanskega dela Evrope. Rojen na območju dežele Slovenije, ki je od leta 1991 samostojna država. Smatram jo za domovino. Povedati vam kanim zgodbo. Zgodbo, ki ni nič drugega kot to. Zgodba.
 
ZGODBA ZA DOBRO JUTRO
 
Smo. Živimo. Skupaj. Na ogromnem posestvu. V času turbulentnih neurij in ujm. Poplavlja. Podtalnica se dviga. Povsod polno vode. Vso deželo poplavlja. Voda vdira v stare iztrošene stavbe. Nekaj ljudi po odmaknjenih močvirnih predelih se bori za življenje. Nekateri se utapljajo. Upravljanje s posestvom je leta in leta potekalo slabo. Vse propada: stavbe, skladišča, hlevi, infrastruktura. Upravitelje in upravnike smo desetletja menjavali po tekočem traku. Upravitelj, skupaj z upravniki, kvazimojstri in podrepniki ubegne in se skrije na koruzno polje. Vskoči stari maček. Izbere nekaj upravnikov, mojstrov in pomočnikov, ki so voljni pomagati in reševati nastalo situacijo. Staknejo glave. Se dogovorijo. Naredijo načrt. Prično reševati v močvirju pogreznjene. Prično obnavljati, kar bi že zdavnaj bilo potrebno obnove. Popravljajo nastalo škodo. Zberejo ljudi z medicinskim znanjem, da pomagajo poškodovanim. Ugotovijo, da so apoteka, zdravstvena postaja in nekaj skladišč rezerv izropani. In takrat se prične:
 
Ljudje obupujejo. Zagreteži žerjavico najdevajo. Marnjevke jo razpihujejo. Marnjevci ogenj raznašajo. Verniki vseh ver, svetovnih prepričanj, delovanj in ideologij, iščoč peklenščke, jadikujejo. Zaletavci v vsak drek skačejo. Šaljivci afne guncajo. Starci se s spotikanjem marljivih zabavajo. Slepi tavajo. Grešniki grehe skrivajo. Filozofi mislijo, da mislijo. Otroci se vsem pod nogami motajo. Tu ujeti sosedje se špotajo. Razvajenčki vseh dob protestirajo. Zastonjkarji se bunijo. Bebavci zmigujejo. Ogorčenci druge prizadejajo. Izobraženci o verodostojnosti mojstrov filozofirajo. Norci mladiče podpihujejo, da obupance jezdijo, jih strašijo in izžetim nagajajo. Tujinci rešeni iz močvar, trumoma prihajajo. Umetniki vzdihujejo. Intelektualci, zagledani v nebo, o nepomembnostih modrujejo. Modrovalci o možnostih vesoljnega potopa razpredajo. Duhovneži misticirajo. Redarji se izgubljajo. Razsojevalci odlašajo. Moralneži sodijo. Zapeljani tonejo. Zaslepljeni čofajo. Prestrašeni ranjujejo. Razgreteži z zamenjavami in s smrtmi grozijo. Jebivetri zdrahe delajo. Podgane križemkražem tekajo. Bolezni se raznašajo. Muhe izločke srkajo. Matere v nebo roke vijejo. Pravičniki se zgražajo. Psi tuleče lajajo. Očetje se prerekajo. Starke, po svoji presoji, zgodbe kvačkajo. Samozadostneži v svojih sobicah v poplavo dvomijo, da gre za zaroto ugotavljajo. Jajcguglji jajca klepljejo. Vzorci se podirajo. Plahi blato goltajo. Prevrtljivci vrtljive iščejo. Poštenjakarji se utišajo. Žalostni obupavajo. Mačke tiho predejo. Špiclji vseh sort vse sorte riti šnofajo. Pismouki stare katastrofe s tem dogajanjem primerjajo. Upravitelj, upravniki, mojstri, pomočniki, medicinci in delavci se neprenehoma trudijo. Podrepniki ubeglih jih ovirajo in odganjati hočejo. Nadzorniki jim napoto delajo. Hlapci naloge prelagajo. Marnjevke podpihujejo. Marnjevci v ogenj brcajo. Iskre preskakujejo. Krivde sem ter tjakaj poskakujejo. Razbojniki se skrivajo. Modreci užaloščeno nad nami zabavljajo. Posesivneži se vsevprek na silo ženijo. Krave mukajo, Divjaki razgrajajo. Egi umirajo. Egotripi utripajo in tripajo. Pravljice se prebujajo. Kurcšlusi se delajo. Povezave se prekinjajo. Kreteni se izpostavljajo. Čistuni paničarijo. Pajki štrene pletejo. Jetniki lastnih spon se s ketne trgajo. Pravila se krhajo in kršijo. Nasprotniki lajajo. Laži vsepovsod brbočejo. Crkljavčki se razdražujejo. Mistiki se onesveščajo. Privilegiranci sabotirajo. Zadrteži drek mešajo. Reveži vkup lezejo. Pesniki svoje slonokoščene stolpe branijo. Odsevi raj odpirajo. Sence peklenska vrata kažejo. Omejenci merijo. Gorečneži kresove kurijo. Marnjevke jih podpihujejo. Marnjevci iskre trosijo. Peripetije vzbuhajo. Komunikacije šepajo. Zvitorepci služijo. Picajzlji nam pod prste gledajo. Odrešeniki vznikajo. Preroki propad oznanjajo. Bogovi se krohočejo. Nebesa se razblinjajo. Računarji napake seštevajo. Trmoglavci v blatu vztrajajo. Neumnosti se združujejo. Coprniki zvarke kuhajo. Jezikoljubci besede prerešetavajo. Slovničarji se na vejice obešajo. Lovci na lapsuse si roke manejo. Glasbeniki kurcem svirajo. Očitki se razpredajo. Rajnki se odkopavajo. Pijavke se prisesavajo. Cincavci mencaje postopajo. Klovni nas zajebavajo. Hudički z repi opletajo. Kvazimojstri, užaljeno na vse mogoče načine nagajajo: novega upravitelja za poplavo krivijo, za napake iz preteklosti ga krivijo, za deževje, ki ne preneha ga krivijo; že popravljeno razdirajo in razdrto preimenujejo v kriminal, ki ga drugim podtikajo; mojstre k sebi vabikajo, nadzornike za rokave cukajo. Premetenci vseh vrst pa kvazivseznalce ščuvajo, da glave ljudem z lažmi polnijo, doktorje osirajo in vse, ki rintajo in iztrošeni garajo, žalijo. Marnjevke to napihnejo. Marnjevci frise pokajo.
 
Tako se vrtinči rej.
 
Krog življenja se vrti v povsem pravo smer. Kajnedada?
 
Kajti vrhunsko smo se obnesli.
 
Dokazujemo, da smo odločni, odgovorni, zreli, modri in kar je še teh puhlic. Kajnedada?
 
Znamo! Zmoremo! Smo!
 
To pa je, dragi moji, do pičice natanko tisto, čemur rečemo:
 
VLADAVINA LJUDSTVA
 
Srečno! Pa zdravi ostanite.

Tomaž Mahkovic

Komentiranje je zaprto!

Tomaž Mahkovic
Napisal/a: Tomaž Mahkovic

Pesmi

  • 25. 12. 2020 ob 08:42
  • Prebrano 115 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 88.19
  • Število ocen: 4

Zastavica