ISKRICE
ko se stopinje
vsuvajo same vase
zamižim
in se skozi ukrivljenost svetlobe
znova rodim
ležeč na zibajoči vrvi
ìščem dolgo palico
in neodkrita polja
katera z zrcali
obsijem z novimi sonci
vem
da vesolju ni mar
ker se rado vrti v desno
in sonca so tu že dolgo
igorj
Napisal/a: igorj
Pesmi
- 24. 12. 2020 ob 18:22
- Prebrano 266 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 61.3
- Število ocen: 5
