Stopil je v ris spoznanja,
da vsak zamah
mu novo kapljo
živega srebra nasuje,
ne vedoč, da krmaril bo
po sencah rovov,
iščoč svetlečega napoja;
pa je s tresočo roko
deval spat podobo
Jezusa v sebi
in z neizmerno vero
v balo svojih izkopanih iluzij
tiščal bokal pelina.

Srečali smo ga
v prsku srebrovega srha,
na utrinkih zgodovine,
in nad nevidnim dnom
njegove jame
so mu zvezde srebrni ples plesale.

Andrejka