Ko prečkaš cesto,
najprej poglej levo.
Tam ni nikogar,
samo zaplata žari na nebu,
modra se spreminja v vijolično
s pridihom zelene.
Poglej v desno -
tam se pozibavajo topoli.
Kmalu bodo črni,
kot bi jih nekdo zarisal z ogljem,
še prej pa pobarval zarezo nad krošnjami
rdeče.
Nazadnje poglej naravnost.
Tam ne razločiš veliko,
vse se koplje v bledi svetlobi.
Zdaj
imaš prosto pot,
lahko se sprehodiš
na začetek noči.
zdaj
imaš prosto pot,
lahko se sprehodiš
na začetek noči.
Čestitke.
Svit, hvala! *sprehodi se v lep dan*
Lidija, pesem je precej dobesedna. Prečkala sem cesto, ko se je nočilo. :) Fasciniral me je ta dvojni prehod - dneva v noč / mene čez cesto pa sem si rekla, to moram zapisat. :D
Andreja, hvala! **
Lep vikend vsem!
Lepoooo ♡
všeč mi je, kako si opisala trenutno videno in čustva, ki so te takrat prevevala.
Lep dan ti želim, Marija
Hvala, Marija! Enkrat bi rada zares opisala večer, ker ta pesem je samo približek. Vsak dan ga opazujem in ko vidiš, koliko barv se v resnici izmenja na nebu, si samo mali občudovalec. ♡
Kot je napisal Svit - fantasticen zakljucek
Hvala, Mirjam! Céline me je malo navdihnil, sem si rekla, če imamo Potovanje na konec noči - imamo lahko tudi sprehod na začetek noči.
A misliš, da bi ga morala navesti kot vir?
Ne vem - po presoji. “Samo” navdih je samo navdih. Sama sem konservativna: cim uporabim dobesedni navedek oz toliko direktno aluzijo, da bo tisti, ki pozna, prepoznal, absolutno navedem. Pri muziki navedem pa tudi “samo” navdihe, morda bolj zaradi senzoricne “multimedije”.
Mirjam
P. S. Lahko je drugemu pamet soliti — glede na fenomenalnost zakljucka bi bilo prvi del morda še za motriti.
Mirjam, res je bolj navdih, kot citat ...
Ha, ha, ti mi kar soli pamet, samo ne vem, če se bo kaj prijelo. :D
Glede začetka - pesem sem ful spremenila, na začetku je bila res švoh. Zdaj sem kar zadovoljna s končnim rezultatom. Lahko mi daš pa kakšno idejo, vedno vzamem v ozir. :)
Lep vikend!
Ni ti treba citirati Celina, morda bi k jasnosti podob v pesmi pomagala drugačna postavitev ločil:
Ko prečkaš cesto,
najprej poglej levo.
Tam ni nikogar.
Samo zaplata žari na nebu žari,
ko se modra se spreminja v vijolično
s pridihom zelene.
Poglej v desno -
tam se pozibavajo topoli.
Kmalu bodo črni,
kot bi jih nekdo zarisal z ogljem,
še prej pa pobarval zarezo nad krošnjami
pobarval rdeče.
Nazadnje poglej naravnost.
Tam ne razločiš veliko,
vse se koplje v bledi svetlobi.
Zdaj
imaš prosto pot,
lahko se sprehodiš
na začetek noči.
Premisli,
lp, Ana
Ana, hvala za popravke, zdaj je veliko bolje! ** Štorasta sem s temi vezniki in ločili, le kdaj jih bom osvojila?
Želim ti nasmejane in kreativne praznike!
Čestitke k tej pesmi,
tudi tebi lepe praznike,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Ananda
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!