ko so bile na nebu še zvezde
so mi kot gumbi pripenjale oči na nebo
videla sem skozenj
sedaj je le črna plahta
obešena na krajec meseca
nekoč prej je bil nasmeh neba
nekoč sem bila na njem
v zibelki
dojena z žametnim mlekom modrih nians
potem sem se rodila kot kaplja črnila
na pismo bogu
ki ni končano
še ga packam
z zoglenelimi utrinki
med katerimi so koščki žerjavice
in ostanki peres
Irena, naj se ti pero nikoli ne izrabi do konca. Krasno:)
Poslano:
18. 12. 2020 ob 00:39
Spremenjeno:
18. 12. 2020 ob 00:41
Ja, res je krasno
☆ `~ ~ ☆ ~ ~` ☆
☆ ` • ` ☆
☆ ☆
Nebo kot črna plahta, obešena na krajec meseca ... krasno
lp, li
potem sem se rodila kot kaplja črnila
Ma to, to je to!
Tako lepa poezija, da se kar potopiš vanjo ... čestitam.
lp, dušica
Čestitke
Stojan
Marija
Lidija
Dunja
Dušica
Mateja
Svit
od srca hvala za branje in komentarje - vsi skupaj smo s svojimi ostanki peres cela ptica :) in pojemo ali pa nas je dovolj za krila in pesem poleti
Objem
Irena
Irena, tvoja dela so zame res nekaj posebnega, imaš ogromno znanja, čutenj z bogato, lepo metaforiko. Istočasno pa je to tudi za nas priložnost, da napredujemo pri zbiranju peres, nekoč celote - cele ptice. :)
Irena, čisto lepoto si ustvarila! ♡♡
Ustvarilo jo je črnilo, ki se je napajalo z zvezdami, preden so ugasnile ... čestitke,
lp, Ana
Se sliši prasket peresa po papirju in zadnji dihi črnila v njem. Zelo prepričljiva pesem z mnogoterimi dojemanji in interpretacijami in to daje pesmi, četudi v zadnjih dihih, zagon in moč nadaljevati. Ja, ti znaš;)
lp, ajda
Dragi
Stojan
Ananda
Ana
ajda
HVALA
tudi zato, da lahko letim z vami ali s katerim od vaših peres <3>
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!