hej
ej
membrana povjetarca
dozivaše te
s onima što nedorečeno šute
čuješ li kako po obroncima
liju oči i korjeni listaju neznanu
razinu zbilje
hej
po olucima odlazi vrijeme
i nevidne arabeske
a ti stojiš nad kamenim pločnikom
prostrta
bez sjenke u kojoj se
obespokojeno blijedi
bez riječi
bez pokreta
ne dozivaj to po obroncima
u nigdini liju crne oči
ne okreći se
plač njihov čut ćeš
pod onim nebom
koje te zaboravilo
Hej! Ej! Oj!... Odlična!... Lp!
Čestitke
Nejasen molk in čas, ki odteka po žlebovih, skozi spomine, in čeprav je že skoraj nevidna, ne bo prešla, ker se ujela v to pesem - čestitke,
lp, Ana
Najljepše hvala, Ana:)
Pozdrav,
mp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: mirkopopovic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!