... rodilo iz mrzle sape ponoči.
Iz diha zaspanega vetra.
Samoumevno zdrsnilo iz
materničnega ustja noči,
poljubilo krošnje in ptičja domovanja.
mimogrede pobožalo korenine
in s konic prstov razpršilo
tople niti življenja v podrast;
v lisičje luknje, polžje hiške,
v žametne srnine oči,
v hripav lajež šakala ...
se razlezlo po slemenih streh.
Sivim dimnikom snelo kučme ivja.
Na prisojah za nekaj dolgih
trenutkov osvetlilo lica hiš,
da so zlato zažarela
in že hitelo naprej v
moje oči, v receptorje spomina.
Preprosto lepo, Poetesa Marija, z veliko mero občutka za igro besed, vešče natkanih v pesem ...
Prav lepo pozdravljena,
Sašo
Čestitke
Lepa poezija, tako tvoja, Marija.
lp
Čista idila! Konec je pa perfekten! ♡
Lep večer želim.
*Sašo,
*Svit,
*Dušica,
hvala za branje in prisrčen dotik ♡
*Ananda,
danes je bilo tako lepo, toplo, sončno jutro, da se je pesem kar sama napisala.
Lep pozdrav vsem, Marija
Marija, prav zavonjala sem to zimsko jutro na primskovških poljih! ♡
Čudovit vikend želim, naj lepo vreme zdrži! :)
... in odmevalo tja do mojega konca.
:-)
Pesem, ki nam v naročje spusti žarke sonca in nas objame z milino, čestitke,
lp, Ana
Čestitam za podčrtanko.
lp
Hvala, Ana. Vesela sem podčrtanja <3>
Objemček, miru in veliko lepega med prazniki, tebi in tvojim najdražjim ♡
Marija
Hvala, Dušica <3>
Tudi tebi in vsem tvojim dragim, lepe praznike in miru v ♡.
Marija
Še kako res, da nam nihče ne more ukrasti spominov, ki se jih oklepamo kot da bi bili puhasti in ranljivi. Morda nas je strah, kako biti naprej in cepetamo na mestu, se ujčkamo in smo morda srečni ali pa zadovoljni. Morda je to želja in seveda realnost v tem, kar imamo in ne želimo to raniti ali pa popraskati in pustiti, da spremeni svojo pot. Hja, to se mi je porodilo ob tvoji pesmi, saj veš, vsak od nas ima misli, izpuste, ki morda nimajo neposredno zvezo z napisanim. So in hočejo biti.
lp, ajda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: triglav
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!