vesolje me je povabilo

da vam usmerjam misli

sežem v dlan

in vas odpeljem po hodniku 

tja v tisti topli kraj

kjer ste doma

vem neurja so prečkala vaše prsi

dež je močil kožo

in od znotraj imate toliko črnih pajkov

da ne gredo v brento

vem strah vas je 

zato je tu moj dotik

nežen glas

ki naj bi vam počasi sestavil sliko

pomešal kaplje barv

in pripeljal do spoznanja

do nasmeha

do objema

do sreče da me poznate

TI SI

duša obema zaplapola

kane solza

razmaže po telesu

naježi in zadrgeta

levcek