Dokler
angeli le jočejo
in izpirajo kamnitost
raste v tihih razpokah upanje
dokler meč molči
so vrata brez oznak
in je kri le lava pod debelo skorjo
volkovi po planinah se ozirajo v dolino
z ogradami
dokler ne vzide rdeči mesec
in se v njem zarišejo krila
ki se spuste
tulež preplavi raze v kožah
jagnet in volčičev
dokler ne
me ljubi v tekočih kristalih mesečine
z belimi peresi se vpiši vame
molčeč
in topel
Dokler ..., boš tu, na portalu, bo poezija imela krila, krila angelov.
Lp, Drago
Dokler bomo skupaj prhutali, bo poezija letela. :)
Hvala, Drago.
Lp
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 16. 12. 2020 ob 21:47
- Prebrano 396 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 89.08