SIMBIOZA
V celi strukturi svojega bitja
se vseeno zavedam da nisem sam
v meni živijo od moje hrane
nevidni stanovalci imajo svoj hram.
S temi milijoni živim usklajeno
v simbiozi do konca dni
ko ne bo več ravnotežja nekaj zboleva
pogled zaustavijo veke oči.
Enako se dogaja z mojim telesom
nekoga tudi moje telo budi
kdo je nad mano ki me potrebuje
ve samo duša ki v meni živi.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: tomi
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!