Ulivali so mi že spomenik
po smrti, že kadil razbeljen bron
se iz kalupa je, ko večni zvon
se oglasi in iz grobov navpik
mrliči vstanejo na sodni dan,
hitijo tja, kjer bog ima svoj štab,
vsak okostnjak prignan je v divji trab,
vsak si želi, da smel bi v rajski klan,
le jaz kot zombi truden in zaspan,
počasi se iz groba skobacam,
od božje njive napotim se v bar,
tam spijem pivo (beri: ene par ...),
pa grem, na sodbo grem poslednjo malce trd,
jo odkrevsal bom v pekel ali rajski vrt?
divji trab: divji dir
Super, Matej.
Duhovita posmrtna preizpraševalnica, čestitke,
lp, Ana
Bravo Matej, zadnja sodba. Strašljiva, ampak upanje obstaja :D ... bar
Všeč, zelo ☆
Lp, Marija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!