Ko sem noč
zlezem v kelih iz tvojih rok
postanem jezero z dnom
kjer se prepletajo nemosti
z zarjo
zdrsnem kot svilena odeja
med lažne odseve
prespim temo
ki jo razkrpa somrak
ko sem noč
s plesom rusalk
na najinih dihih
vlaknih vode
spredenih od ust do ust
z jutrom usahlih v nevidnost
v neslišnost belih žen
ki jo razkrpa somrak
Čestitke
nekaj temnega je v tej pesmi, pa vendar jo prerašča moč upanja in verjetja v ... moč nemost, ki Ve.
lp
hvala, Svit
lp, pi
Hvala, Lidija <3>
"MOČ
= premagovanje nemoči, "
sem nekje zapisala.
Iz pesmi veje MOČ izbire, upanja! Bravo Irena!
Našla sem se v tvojih občutkih!
Lp,
Irena H.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 06. 12. 2020 ob 21:42
- Prebrano 533 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 140.67
- Število ocen: 11