Sonet III.
O ljubezen, ti Marina,
srca moj'ga bolečina,
njega ljubiš, mene ne,
jaz pa mislim, nate le.
Srce trpi in jaz poet,
pišem tebi, zdaj sonet,
da le srečna bi bila,
posvečam ti ga iz srca.
Edina prava si gospa,
tega mojega srca,
a si drugemu se vdala,
si ljubezen zakopala,
res globoko, res na dno,
a jaz ljubim te močno.
Z Marinami je res križ.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: VonMann
- 05. 12. 2020 ob 19:09
- Prebrano 377 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 40.59
- Število ocen: 3