HLEB OD SEDAM KORA
Imali smo sve „na tanjiru“
ali me Ona nagovori
da pojedem zabranjenu jabuku.
Platih cenu
napuštanjem Raja
i sada...
Uzorem zemlju,
poravnam brazdu,
posejem seme,
zagrnem ga
i čekam da nikne.
Kad nikne klas
čupam travu oko njega
i čekam da dozrije.
Požanjem ga,
ovršem (klas pretvorim u zrno),
osušim,
sameljem (zrno pretvorim u brašno),
umesim (brašno pretvorim u testo),
ispečem,
i,
iznemogao od čekanja
lomim zube o koru
i sanjam, sanjam...
Oh, Evo, što me nagovori!
Lepa pesem. Čestitam
lp, dušica
Hvala Dušica! Ne vem, če je lepa, zagotovo pa je resnična...
Lp, Maki
Zelo resnična! Ko smo padli iz raja, nam je zakrulilo v želodcu, zdaj pa imamo dela in tegob ...
Lp,
Ananda
Hvala Ananda.
Lp, Maki
Čestitke k tej vsečasni pesmi tudi z moje strani,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: MAKI
- 02. 12. 2020 ob 09:28
- Prebrano 531 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 120.06