HLEB OD SEDAM KORA
Imali smo sve „na tanjiru“
ali me Ona nagovori
da pojedem zabranjenu jabuku.
Platih cenu
napuštanjem Raja
i sada...
Uzorem zemlju,
poravnam brazdu,
posejem seme,
zagrnem ga
i čekam da nikne.
Kad nikne klas
čupam travu oko njega
i čekam da dozrije.
Požanjem ga,
ovršem (klas pretvorim u zrno),
osušim,
sameljem (zrno pretvorim u brašno),
umesim (brašno pretvorim u testo),
ispečem,
i,
iznemogao od čekanja
lomim zube o koru
i sanjam, sanjam...
Oh, Evo, što me nagovori!
Poslano:
02. 12. 2020 ob 10:59
Spremenjeno:
02. 12. 2020 ob 11:59
Lepa pesem. Čestitam
lp, dušica
Poslano:
02. 12. 2020 ob 14:10
Spremenjeno:
02. 12. 2020 ob 15:10
Hvala Dušica! Ne vem, če je lepa, zagotovo pa je resnična...
Lp, Maki
Poslano:
02. 12. 2020 ob 18:20
Spremenjeno:
02. 12. 2020 ob 19:20
Zelo resnična! Ko smo padli iz raja, nam je zakrulilo v želodcu, zdaj pa imamo dela in tegob ...
Lp,
Ananda
Poslano:
02. 12. 2020 ob 20:43
Spremenjeno:
02. 12. 2020 ob 21:43
Hvala Ananda.
Lp, Maki
Čestitke k tej vsečasni pesmi tudi z moje strani,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: MAKI
- 02. 12. 2020 ob 09:28
- Prebrano 438 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 120.06
- Število ocen: 6