onkraj parobka
se ozrem
v razvejano drevje
zdi se
da je v zaznavi
skrita
slutnja
neznaten
šepet
ko tam
izza tihote
iznenada
završi
in hipoma
v razpršeni bleščavi
na razprtih listih
porojena misel
preči horizont
kjer zlahka
kakor vreščeča ptica
preglasi
mrmrajoče vode
Nježni i lijepi stihovi.
''.... v razpršeni bleščavi
na razprtih listih
porojena misel
preči horizont...''
Lp, Katica
Katica, <3 hvala!
Lp, dama
… beseda ti v pesmi tako lepo teče, da se je kar sama prelila tudi k meni:)))
Lp, koni
Koni, hvala, me veseli!
Lp, dama
Poslano:
08. 05. 2020 ob 13:11
Spremenjeno:
08. 05. 2020 ob 13:11
kjer zlahka
kakor vreščeča pticapreglasi
mrmrajoče vode.
Čestitke.
Močno in niti ne tako simbolično kot sluteno in že videno. Vpogled in resnica obenem, vsaj zame. Misel, ki je ne moreš ustaviti, je hipna, dokončna resnica. Prebisk in dojemanje. Sprejemanje.
LP, lidija
Spoštovana urednica Lidija, najlepša hvala za izpostavitev pesmi!
Hvala za tako izjemeno bogato utemeljitev. Sem prav ganjena.
Lp, Milena
Draga Milena, poezija, ki steče kot nektar in bogovom odleže
objem zate
pi
Draga Katica, <3 hvala!
Draga Irena, <3 hvala!
Objem in pozdrav,
Milena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: dama
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!