Videk in živali

Kadar že mislim, da je konec, se zalomi 

steblo. Veš, ura še ni odbila, samo čas 

te je izgubil, ne moreš se vrniti v bodočnost, 

pretesna je. V kaminu bi lahko žgali ostanke kave,

vse misli bi odgnali s plamenom, vse glive.

Kolikorkrat boš še videl polno luno, tolikokrat 

bo veverica pokukala v tvoje sanje; lešnik ji daj,

pa bo sešila Vidku srajčko. Še zmeraj mi gre na jok, 

ko se spomnim Vidka; tisti njegovi nežni, rumeni kodri.

Vrabčka poglej pozimi od blizu, debelušček se zdi, 

pa je peresno lahek; v naročje brezumja seda. 

Kdor postavi piko na u, je razpotegnjena podgana,

prav malo mu je mar mornarjev v Aberdeenu.

Če splava morje z ledom, če se pesem posuši,

tjulenj joče kakor Videk; bolečino priglašam. Tako

čudovite so korale, tako polipne v tankočutnosti.



 

Mirjam Dular

Mirjam Dular

Poslano:
30. 11. 2020 ob 18:09
Spremenjeno:
30. 11. 2020 ob 19:09

To je fotoverz, beri skupaj s pogledom na fotografijo:

Zastavica

Mirjam Dular

Poslano:
30. 11. 2020 ob 18:10
Spremenjeno:
30. 11. 2020 ob 19:10

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
06. 12. 2020 ob 09:49

Pesem o izginjanju, ekološka pesem, bi ji rekla, čestitke,

lp, Ana

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Mirjam Dular
Napisal/a: Mirjam Dular

Pesmi

  • 30. 11. 2020 ob 18:09
  • Prebrano 103 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica