Veš, v meni temni duhovi strašijo,
po glavi mi vsak dan hodijo...
Ali tudi ti slišiš mojo melodijo?

In tavam
in hodim
in se iščem...
Upam, da se jaz iz prihodnosti obiščem.
Da si povem kam zaviti
in kdaj moram od določenih stvari odstopiti.

In spet tavam
in hodim
in se iščem...
In upam, da me valovi prinesejo tja,
tam kjer je mavrica.
Pa ne tista pravljična – tista brez napak,
brez spomina,
brez, da se v njej nosi bolečina.
Ampak tista, ki se zaveda,
da vse to je bil le del obreda,
in da se po največjih naporih pride
do najlepšega razgleda.

Tokrat bom korak ZASE naredila,
ne bom se spet lomila,
kjer bi se lahko gradila.
Ne bom svojih kril krajšala,
ker bi se bala,
le kako jih bom svetu pokazala.

Vem, imam trenutke
a, imam tudi dneve in noči
a, na koncu koncev vem,
da imam v sebi veliko moči!

teeja