Glej, skoraj zima bo in zrak diši po snegu,
zmrzal oblači vode, kvačka pajčolane,
obveže poke v drevju, v zemlji, kakor rane
in krošnje ogolele nad mrtvilom v bregu.
Kot duše se nad reko plazijo meglice
in v čuden modro siv oblak je mesec legel,
samoten tulež volka se je lačen vpregel
med glas skovirjev, v lajav smeh lisice.
Tema razbarva se v razkritju mrzle lune,
ko s toplim molkom me zaviješ v domovanje,
gorkoto nemo vpletam v črno perje vranje
in jo kot svete psalme vstavljam v trde kljune.
Poslano:
25. 11. 2020 ob 07:04
Spremenjeno:
25. 11. 2020 ob 08:04
samoten tulež volka se je lačen vpregel
med glas skovirjev, v lajav smeh lisice.
Čestitke
Poslano:
25. 11. 2020 ob 07:38
Spremenjeno:
25. 11. 2020 ob 08:38
Irena, tole pa je za osvojit! :-)
Veš,
vsaj nekaj vzradosti
v meglenem zorju,
se odžejat 'z vrča
tvoje poezije ...
In že posije žarek
skozenj morje,
da soncu prve kosme
sive mu, z obličja
- 'zmije ...
Z lepim pozdravom,
Sašo
Poslano:
26. 11. 2020 ob 07:13
Spremenjeno:
26. 11. 2020 ob 08:13
Prelepaaaa
Pozdravček, Marija
Poslano:
26. 11. 2020 ob 08:22
Spremenjeno:
26. 11. 2020 ob 09:22
Svit *
Sašo*
Marija *
hvala <3>
Poslano:
26. 11. 2020 ob 10:04
Spremenjeno:
26. 11. 2020 ob 11:04
Se strinjam z zgoraj napisanim.
Prelepa pesem!
Pozdrav,
Tina
Poslano:
26. 11. 2020 ob 10:32
Spremenjeno:
26. 11. 2020 ob 11:32
Hvala, Tina <3>
urednica
Poslano:
30. 11. 2020 ob 18:29
Spremenjeno:
30. 11. 2020 ob 19:29
Imenitne podobe iz sveta narave in živali, ki priklicujejo pradavno, všeč mi je tudi zaključek pesmi, čestitke,
lp, Ana
Poslano:
01. 12. 2020 ob 08:00
Spremenjeno:
01. 12. 2020 ob 09:00
Hvala, Ana.
objem
pi
Čestitke k izboru pesmi v formi za jesen 2020 z utemeljitvijo uredništva:
Molivka je, kot mnoge druge pesmi, pripoved o naravi in o človeku. Pa vendar ne gre niti za opevanje prve niti za izpoved drugega. Je čudenje, ki sprejema svoje mesto v tem (čudnem, ne vedno razumljivem) svetu, in ki iz zrn grenkobe napravlja hvaležne trenutke pripadanja. Molivka je tihi, ponižni osebni poklon skrivnosti tega, da smo, da svet je. Je dejanje iz zaupanja. Kot molitev. Zima v pesmi nastopa kot nekaj živega, ne mrtvega: ne streže po življenju, ampak ga ščiti, zanj kvačka in ga oblači; rane v drevju "obveže" z belim snegom. To je animistični svet, v katerem ima narava dušo. Meglice se "plazijo" nad reko in vseokrog se prepletajo glasovi -- volka, lisice, skovirjev ... Pesem uokvirjajo arhetipske podobe: njeno dogajanje in vse (gozdno?) življenje je razpeto med zemljo in luno. In ko lunin sij prodre skozi temo, se pesnica v navzočem molku prepozna kot nekdo, ki ima dom. Ki domuje v življenju, ki se včasih razodene kot večni trenutek: biti tu. Vse, kar bo pesnica tedaj storila, v teh trenutkih prezence (kljub gorkoti), bo svéto dejanje, kot branje psalmov. Svoj poskus ohraniti svetlobo, kolikor je imamo, je prikazan na na način, ki spominja na arhaične rituale: gorkoto vpleta "v črno perje vranje" in jo vstavlja "v trde kljune". Molivka je čudovita pesem, v kateri tekoče in neprisiljene rime nežno oklepajo besedilo ter mu dajejo zgoščenost in strukturo. Je bliskajoči se plamen, zavit v začasno temo trenutnega časa: zimskega, družbenega in osebnega. Skupaj s pesnico upam, da bodo naši klici, naše molitve, uslišane. (Luka B)
Od srca hvala uredništvu za izbor in Luki za izjemen komenar, ki razgalja moja najglobja hotenja, mojo rdečo nit, s katere kapljajo pesmi kot molitve.
rada vas ima
pi
Link na prevod: https://www.pesem.si/a/objava/prikaz/152231/moliteljica#komentar270903
Lep pozdrav!
JUR
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!