Kava in cigareta
Tista vrata vedno dvakrat zaklenem.
Za njimi je vse samo moje, nedeljivo.
Igle z zankami garna.
Kvačke in vreča klobčičev.
Škatla z gumbi, šivanke in škarje.
Brezhibno zloženi prti,
kot da si jih pravkar zlikala.
Kuharska knjiga, ocufana in razpadajoča.
Nekoč sem jo ovila
v polivinil iz vreče za straniščni papir.
Še se namuznem, ko se spomnim.
Saj se ne jeziš več?
Na drugem koncu skrinje je vse kaj drugega.
Še te slišim:
»Durgl, bognarca, rašpla, cveki …«
Tako toplo je bilo med tvojimi
fosni, colarcami, morali, punti, plohi.
Še mi dišijo.
In svinčeve uteži redno pregledujem,
vse so lepo razprte,
brez težav jih bova stisnila na laks.
Vse je pripravljeno, samo torbi vzameva.
Zahvaljujem se.
Kava z vama je drugačna, je Kava.
Cigareta pa - kot si mi naročil;
za druge rože in sveče, zate nekaj dimov.
Poslano:
21. 11. 2020 ob 10:29
Spremenjeno:
21. 11. 2020 ob 11:29
Tudi tvoja pesem diši! ♡ Lepo, zelo lepo!
Lp,
Ananda
Poslano:
21. 11. 2020 ob 15:40
Spremenjeno:
21. 11. 2020 ob 16:40
Nenavadna, a mi je všeč. Izvirna pripoved, bralec pade "not". Zanimivo.
Poslano:
21. 11. 2020 ob 16:14
Spremenjeno:
21. 11. 2020 ob 17:14
Vrata spominov ?
Všeč !!
Lp, Drago
Poslano:
21. 11. 2020 ob 16:25
Spremenjeno:
21. 11. 2020 ob 17:25
Hvala, res imam en majhen prostor, kjer pišem in še kako drugače hranim svojo dušo. Tam je skrinja, kjer čuvam stvari, ki so samo moje - spomini na pokojna starša. Kadar sem zares down, se zatečem k njima. In oče mi je res nekoč naročil, naj mu ne nosim rož in sveč, naj raje pokadim cigareto ob grobu. Ne vem, če ni pesem zdaj zgubila nekaj čara, ko sem izblebetala ozadje?
Poslano:
21. 11. 2020 ob 16:43
Spremenjeno:
21. 11. 2020 ob 17:43
Ko umetnik očara občinstvo, njegovo delo samo
pridobi na čaru in duša se sprosti, olajša !
In tvoj prostor, bo še vedno tvoj !
Lp,
Poslano:
21. 11. 2020 ob 17:08
Spremenjeno:
21. 11. 2020 ob 18:08
Ne, ni izgubila. Sem pa jaz mislila, da gre za dedka in babico.
urednica
Poslano:
24. 11. 2020 ob 17:40
Spremenjeno:
24. 11. 2020 ob 18:40
Prostori, ki hranijo toliko občutij, da oživijo - v tej pesmi so že, čestitke,
lp, Ana
Poslano:
24. 11. 2020 ob 18:37
Spremenjeno:
24. 11. 2020 ob 19:37
Hvala, Ana, ta prostor je zame res poseben, običajno mora priti mož pome, ker tam pozabim na čas.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: DunjaPG
- 20. 11. 2020 ob 20:37
- Prebrano 482 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 107.09
- Število ocen: 8