
Tista vrata vedno dvakrat zaklenem.
Za njimi je vse samo moje, nedeljivo.
Igle z zankami garna.
Kvačke in vreča klobčičev.
Škatla z gumbi, šivanke in škarje.
Brezhibno zloženi prti,
kot da si jih pravkar zlikala.
Kuharska knjiga, ocufana in razpadajoča.
Nekoč sem jo ovila
v polivinil iz vreče za straniščni papir.
Še se namuznem, ko se spomnim.
Saj se ne jeziš več?
Na drugem koncu skrinje je vse kaj drugega.
Še te slišim:
»Durgl, bognarca, rašpla, cveki …«
Tako toplo je bilo med tvojimi
fosni, colarcami, morali, punti, plohi.
Še mi dišijo.
In svinčeve uteži redno pregledujem,
vse so lepo razprte,
brez težav jih bova stisnila na laks.
Vse je pripravljeno, samo torbi vzameva.
Zahvaljujem se.
Kava z vama je drugačna, je Kava.
Cigareta pa - kot si mi naročil;
za druge rože in sveče, zate nekaj dimov.
Tudi tvoja pesem diši! ♡ Lepo, zelo lepo!
Lp,
Ananda
Nenavadna, a mi je všeč. Izvirna pripoved, bralec pade "not". Zanimivo.
Vrata spominov ?
Všeč !!
Lp, Drago
Hvala, res imam en majhen prostor, kjer pišem in še kako drugače hranim svojo dušo. Tam je skrinja, kjer čuvam stvari, ki so samo moje - spomini na pokojna starša. Kadar sem zares down, se zatečem k njima. In oče mi je res nekoč naročil, naj mu ne nosim rož in sveč, naj raje pokadim cigareto ob grobu. Ne vem, če ni pesem zdaj zgubila nekaj čara, ko sem izblebetala ozadje?
Ko umetnik očara občinstvo, njegovo delo samo
pridobi na čaru in duša se sprosti, olajša !
In tvoj prostor, bo še vedno tvoj !
Lp,
Ne, ni izgubila. Sem pa jaz mislila, da gre za dedka in babico.
Prostori, ki hranijo toliko občutij, da oživijo - v tej pesmi so že, čestitke,
lp, Ana
Hvala, Ana, ta prostor je zame res poseben, običajno mora priti mož pome, ker tam pozabim na čas.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: DunjaPG
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!