Ko nekdo vase se zapre,

težko, težko pomagati mu je.

V sebi premleva na tisoče besed,

jih kuha, peče in pogreva

a vendar jih ne spravi v red.

Misli mu tavajo in begajo

v tisoč in en kraj

in težko jih je zbrati,

povezati v normalne stavke

in tudi izreči se jih ne da.

Dokler se stanje v glavi ne umiri,

besed v stavke se ne spremeni.

Za to potreben je predvsem čas,

čas ki celi rane

in pomaga te spet spraviti v staro kožo,

te utrditi in določene izkušnje pridobiti.

darjapeterin