Zatavala sem v svoje megle.

Zdoma sem že dolgo.

Z mokrimi  lasmi in obleko

zlepljeno s kožo.

Z vonjem vlage v pljučih.

Zbita.

Zenici iščeta zatočišče.

Zapletem se v debelo nit.

Začnem jo navijati.

Zagledam medel sij in

zelenkasto senco ob ognju.

Z dolgo roko  vzame  nitje.

Začne kvačkati.

Zamaknjeno gledam v enkomerne gibe.

 Zbudim se ovita v mumijo.

Zmedena sem, kličem, rotim.

Zaman.

Zberem se.

Začutim zver, ki se prebudi v meni.

Zagrizem v nit in grizem,

znova in znova.

Zajokam na ves glas.

Sedim na pragu doma.

Samo diham v prazno.

Slišim smeh deklice.

Stekleni biseri se kotalijo po tleh.

Sede mi v naročje.   

Sto sonc ji sije iz oči.

nada pecavar