Ko se nov dan naredi,

se vprašam,

če je res jutro.....

V moji postelji je prijetno toplo,

zato se lenobno vprašam,

če je res toplo.....

Odeja,

pod katero ležim,

je svetla,

ampak,

sem sploh pod to odejico......

Zaslišim šum.

Nekdo se tušira.

Nekdo drug.......cepeta.

Tretji......pljuva skozi okno,

ampak,

je sploh še kdo v mojem teritoriju?

V trebuhu me zaščemi,

nato pomislim,

če ga soploh imam....

Noge me hudo bolijo,

a od včeraj sem brez spodnjih okončin,

torej imam sekundo časa za razmislek,

od kod boleče noge.

Nato me začne boleti glava,

hudo,

grozno,

neznosno,

zverinsko.

Nato pa spoznam,

da je res moja glava,

ki je realna in taprava,

v njej pa same iluzije.

Avelina