Id
Najgostejša
je senca nizkega,
razkrojena v
družbeni arhetip,
v množino.
Tako velik si
v zgodnjem dnevu,
luknjičast, vrtoglav
od svoje razsežnosti;
ne spusti
kreacije
iz rok, ne meči hrošča, letel bo.
Steklo steče,
v zvoniku odbije,
v ogledalu
si isti.
Črnega psa
ljubiš.
To je fotoverz, beri skupaj s pogledom na fotografijo:
Foto: B. R.
Zelo zanimiva upodobitev senčnega ida - zelo stvarnega, pa vendar tako težko ulovljivega. Prav tako izredna kombinacija s fotografijo. Ob pesmi pozabimo, da za sence pravzaprav potrebujemo veliko sonca ...
Čestitke,
H
Hvala, Helena.
Mirjam
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mirjam Dular
- 18. 11. 2020 ob 17:46
- Prebrano 579 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 95.43