Iz preteklosti plemena
Gnetli smo se v krčmah.
Dnevi so bili dolgi, večeri daljši,
jutra neobstoječa in
ah, kako viskozno je bilo
nehánje, kako smo okušali kakofonijo,
slad, soliter in pelin, vse hkrati,
kongruentno. Enaki v niansah,
isti v razkošju zemljin, različni v ponovitvah.
Mahler je božal pianino, Dolfe brenkal,
Marlenka je pela in Judita, ah,
brhka Judita … Kako sva se vrtela!
Kako so ji cingljali uhani!
Všivam se v zgodovino,
dnevi razvlečeno skrajšani visijo v meglovju,
jegulje se vlečejo iz medeninastih vodov;
v želodcih ostanki
plastike. V ušesih tinitus. Sam.
To je fotoverz, beri skupaj s pogledom na fotografijo:
uf, polno in grenkosladko
Hvala, Irena. :)
Mirjam
Zelo zanimiv dialog z zgodovino, ki ne prizanaša nobeni tišini (ali morda spokoju) ... čestitke,
lp, Ana
hvala
Oooo, ta fotka je pa iz Layerce! :)
Oui!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mirjam Dular
- 13. 11. 2020 ob 20:31
- Prebrano 573 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 126.35