Iz preteklosti plemena
Gnetli smo se v krčmah.
Dnevi so bili dolgi, večeri daljši,
jutra neobstoječa in
ah, kako viskozno je bilo
nehánje, kako smo okušali kakofonijo,
slad, soliter in pelin, vse hkrati,
kongruentno. Enaki v niansah,
isti v razkošju zemljin, različni v ponovitvah.
Mahler je božal pianino, Dolfe brenkal,
Marlenka je pela in Judita, ah,
brhka Judita … Kako sva se vrtela!
Kako so ji cingljali uhani!
Všivam se v zgodovino,
dnevi razvlečeno skrajšani visijo v meglovju,
jegulje se vlečejo iz medeninastih vodov;
v želodcih ostanki
plastike. V ušesih tinitus. Sam.
Poslano:
13. 11. 2020 ob 20:31
Spremenjeno:
13. 11. 2020 ob 21:31
To je fotoverz, beri skupaj s pogledom na fotografijo:
Poslano:
13. 11. 2020 ob 20:32
Spremenjeno:
13. 11. 2020 ob 21:32
Poslano:
13. 11. 2020 ob 20:54
Spremenjeno:
13. 11. 2020 ob 21:54
uf, polno in grenkosladko
Poslano:
13. 11. 2020 ob 22:32
Spremenjeno:
13. 11. 2020 ob 23:32
Hvala, Irena. :)
Mirjam
urednica
Poslano:
15. 11. 2020 ob 18:50
Spremenjeno:
15. 11. 2020 ob 19:50
Zelo zanimiv dialog z zgodovino, ki ne prizanaša nobeni tišini (ali morda spokoju) ... čestitke,
lp, Ana
Poslano:
15. 11. 2020 ob 19:06
Spremenjeno:
15. 11. 2020 ob 20:06
hvala
Poslano:
17. 11. 2020 ob 17:20
Spremenjeno:
17. 11. 2020 ob 18:20
Oooo, ta fotka je pa iz Layerce! :)
Poslano:
17. 11. 2020 ob 17:57
Spremenjeno:
17. 11. 2020 ob 18:57
Oui!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mirjam Dular
- 13. 11. 2020 ob 20:31
- Prebrano 446 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 126.35
- Število ocen: 6