Pod drevesom je stala,
v očeh sem videl greh,
v tresavosti sem spoznal milino,
jo gledal preko veje,
prek mreže,
ki napačno melodijo reže,
s težavo je umaknila glavo,
pred poroko pa stegnila roko,
nekaj je nastalo,
se porajalo,
poigralo,
v višavah zadonelo,
jaz pa v roki jabolko debelo,
na planjavah brez polja,
tamkaj raste moja jablana.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Avelina
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!