Jutro počasi odpira zaspane očke,

v želji za radost, lepoto življenja,

prebuja vse svoje ljube otročke.

Zdaj ste skoraj se že prebudili,

pižamo zložili, zobke umili,

zajtrk krepak za zdravje zaužili.

Še malo in šola se bo doma pričela,

čudno učenje kmalu postane veselje,

z znanjem vsa snov te ljubeče  objela.

Ko čisto odrasteš nekoč,

ko se kar tako prvič zaljubiš,

vidiš, da tok življenja ni vedno tekoč.

Stojan Knez