(s)prehod
nekoč je hodil tukaj z njo
cvetele lipe so v pripeki
ko v beli čipkasti obleki
v lase si segla je z roko
razmršil kodre ji je veter
in blag nasmeh razzžaril lice
v očeh so gnezdile ji ptice
ki pojejo mu zdaj skoz' eter
oprt na palico šepeče
v odgovor pesmim iz neba
ne vidi je, a jo ima
utrip edine prave sreče
otresajo se dnevi, čas
poti kjer z njo v srcu brodi
neznana roka v sen ga vodi
in spet vse bližje mu je nje obraz
O, kako čudovita pesem se ti je zapisala, Poetesa Irena! ... in impresionistično sliko si nam podarila, v katero z občudovanjem vstopiš ...
Prijeten večer ti želim,
Sašo
Čudovitoooo ♡
Lp, Marija
Ps.: mogoče:
si v lase segla
v lase si segla
in vse bolj blizu je spet njen obraz
spet vse bližje mu je nje(n) obraz
(ne zameri, le preblisk ob branju)
Dragi Sašo, prav lepa hvala.
Preprostost sprosti :)
Lp
pi
Draga Marija, hvala za odlične prebliske! Prav razsvetlili so me. :)
In zdaj so ujeti v prehod.
Lp
Pi
Krasna. Lepo nedeljo voščim, nemesis
Tako sam, da ni več sam, ker je že blizu nje ... lepa jesenska pesem, čestitke,
lp, Ana
Hvala nemesis in tudi tebi vse dobro <3>
Hvala, Ana <3>
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 12. 11. 2020 ob 17:21
- Prebrano 553 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 179.9