Ljubezenska pesem v času*
Ko šteješ mikrobe sva en človek
Tudi če potujeva z nekaj sto kilometri
na uro zasedeva en prostor in sva
paradoks ki maje temelje fizike
V kategoriji živali nosiva vsak svoje
potomce ki se tepejo za obstanek
v enem telesu In sva preživelca
če naju razsekajo na dvoje In celota
ko sva razstavljena med različne
opravke Ko šteješ nevarnosti
sva na več mestih hkrati Púščava
odtise v grlih na nohtih in najbolj
nedosegljivih površinah Če se
dotakneš enega se teleportiraš
v kostni mozeg drugega in v telesu
nastane velika vročina in véliki pok
se zreducira na neznatno misel o
nastanku Ko sva najbolj dva
poležavava na isti postelji Isti jezik
se zapleta v popolnoma različne
pesmi
*epidemije
Uh, Helena, še ena huda, hudo dobra!
Tule "Puščava odtise v grlih na nohtih in najbolj
nedosegljivih površinah"
morda kaj z glagolom?
Mirjam
Púščava kot glagol v sedanjiku dvojine. :)
Bi morala označiti naglas morda?
Ali misliš kaj drugega?
Lp,
Helena
Ah!!! Sori - jaz sem 3x prebrala samostalnik "puščava". In sem mislila, da je glagol odtisniti....
Ja, super je. Cela je (zdaj) super.
Eh, še sama sem enkrat prebrala puščáva, ko sem jo pregledovala. :D
Bom dodala znamenje. :)
Hvala,
Helena
Eh,
;*
Všeč mi je to prepletanje popolnoma drugačnega v enako; bližina, ki se ohranja ne glede na *,
čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Helena Zemljič (MalaSenca) (urednica)
- 10. 11. 2020 ob 16:52
- Prebrano 997 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 148.22