če bi
lahko zmeraj medila brazde v tvojih očeh
nikoli ne bi srknil niti kančka grenčice
stisnjene iz nemoči
sklonjene pod biči biričev oblečenih v čas uvelosti
če bi me
takrat zalil z roko na katero se oprem
bi stisnila satovje
in pojedla praznino
sama
nahranjena s svetlobo iz gub tvojih šarenic
kjer me shranjuješ
da pobarvam besedo in narišem krivino ustnic
če bi
lahko le sladila
ob toliko slanosti na vekah
ob tolikih kristalih
skozi katere se vse ukrivlja
ko jih nabiramo v posode z napisi
Poslano:
08. 11. 2020 ob 20:01
Spremenjeno:
08. 11. 2020 ob 21:01
Draga Irena, prelepo ♡
če bi
lahko zmeraj medila brazde v tvojih očeh
nikoli ne bi srknil niti kančka grenčice
stisnjene iz nemoči
Lep večer,Marija
Poslano:
09. 11. 2020 ob 08:59
Spremenjeno:
09. 11. 2020 ob 09:59
Irena, zadnja kitica - pretresljivo.
Zdrži!
Mirjam
urednica
Poslano:
11. 11. 2020 ob 18:10
Spremenjeno:
11. 11. 2020 ob 19:10
Ko se nemoč spremeni v pesem ... čestitke,
lp, Ana
Poslano:
11. 11. 2020 ob 19:57
Spremenjeno:
11. 11. 2020 ob 20:57
Draga Marija, hvala za topel odziv <3>
Poslano:
11. 11. 2020 ob 19:58
Spremenjeno:
11. 11. 2020 ob 20:58
Miejam - hvala.
Zmeraj zdržujem :) V resnici z lahkoto zamenjamo sladkornico za solnico.
Poslano:
11. 11. 2020 ob 19:58
Spremenjeno:
11. 11. 2020 ob 20:58
Hvala, Ana <3>
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!