
če bi
lahko zmeraj medila brazde v tvojih očeh
nikoli ne bi srknil niti kančka grenčice
stisnjene iz nemoči
sklonjene pod biči biričev oblečenih v čas uvelosti
če bi me
takrat zalil z roko na katero se oprem
bi stisnila satovje
in pojedla praznino
sama
nahranjena s svetlobo iz gub tvojih šarenic
kjer me shranjuješ
da pobarvam besedo in narišem krivino ustnic
če bi
lahko le sladila
ob toliko slanosti na vekah
ob tolikih kristalih
skozi katere se vse ukrivlja
ko jih nabiramo v posode z napisi
Draga Irena, prelepo ♡
če bi
lahko zmeraj medila brazde v tvojih očeh
nikoli ne bi srknil niti kančka grenčice
stisnjene iz nemoči
Lep večer,Marija
Irena, zadnja kitica - pretresljivo.
Zdrži!
Mirjam
Ko se nemoč spremeni v pesem ... čestitke,
lp, Ana
Draga Marija, hvala za topel odziv <3>
Miejam - hvala.
Zmeraj zdržujem :) V resnici z lahkoto zamenjamo sladkornico za solnico.
Hvala, Ana <3>
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!