Jesen gre h koncu
Ali bom za lepo besedo
moledoval
ko bom star in grd
ko me bo
"vohala" smrt?
Mi bo še kdo
roko podal
ko se bom sklanjal
pod bremenom življenja?
Ali bom okusil
ljubezni še malo
ko se me bo ogledalo
sramovalo
ko bo čas
globoke brazde zaoral
v moj obraz?
Ta preseneta minljivost in ranljivost, ki nas ne obide.
A pred jesenjo je bila pomlad in poletje polno pisanega.
Sem zelo pozitiven človek, ampak realnost me ne pusti
ravnodušnega. Sedaj ko sem prišel v 60-ta, se poraja marsikatera
misel o minljivosti, o bodočnosti, ki bo moj konec ...
Do takrat, pa bo še katera pomlad in poletje in polno pisanega !
Hvala in lp.
Pa vendar lahko še marsikaj postorimo, ulovimo, damo ... hvaležni, da smo imeli, kar nima vsak, da imamo to jesen, plodove ...
Tvoja jesen nas žlahti, tvoja poezija lepša svet. Nekoč, ko odidemo, vemo, da smo vsaj poizkušali.
minljivi smo, kratkega veka
in vse bolj zima bliža se
bolj človek vstaja iz človeka
<3>
Pišimo si spomenik, puščajmo sledi.
Glavo gor, naprej se živi ...!
HVALA !
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: DragoM
- 07. 11. 2020 ob 19:39
- Prebrano 429 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 91.65