Ali bom za lepo besedo
moledoval
ko bom star in grd
ko me bo
"vohala" smrt?
Mi bo še kdo
roko podal
ko se bom sklanjal
pod bremenom življenja?
Ali bom okusil
ljubezni še malo
ko se me bo ogledalo
sramovalo
ko bo čas
globoke brazde zaoral
v moj obraz?
Poslano:
08. 11. 2020 ob 10:39
Spremenjeno:
08. 11. 2020 ob 11:39
Ta preseneta minljivost in ranljivost, ki nas ne obide.
A pred jesenjo je bila pomlad in poletje polno pisanega.
Poslano:
08. 11. 2020 ob 19:36
Spremenjeno:
08. 11. 2020 ob 20:36
Sem zelo pozitiven človek, ampak realnost me ne pusti
ravnodušnega. Sedaj ko sem prišel v 60-ta, se poraja marsikatera
misel o minljivosti, o bodočnosti, ki bo moj konec ...
Do takrat, pa bo še katera pomlad in poletje in polno pisanega !
Hvala in lp.
Poslano:
08. 11. 2020 ob 20:04
Spremenjeno:
08. 11. 2020 ob 21:04
Pa vendar lahko še marsikaj postorimo, ulovimo, damo ... hvaležni, da smo imeli, kar nima vsak, da imamo to jesen, plodove ...
Tvoja jesen nas žlahti, tvoja poezija lepša svet. Nekoč, ko odidemo, vemo, da smo vsaj poizkušali.
minljivi smo, kratkega veka
in vse bolj zima bliža se
bolj človek vstaja iz človeka
<3>
Poslano:
08. 11. 2020 ob 20:28
Spremenjeno:
08. 11. 2020 ob 21:28
Pišimo si spomenik, puščajmo sledi.
Glavo gor, naprej se živi ...!
HVALA !
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: DragoM
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!