V moji naravi žal prepričanje je,

da ljudem zaupati pač gre.

Vendar sem že zdavnaj ugotovila,

da veliko je pokvarjenih ljudi,

ki zaupanje jim sveto ni.

Nekaterim žvižga se za druge vse,

le zase mar jim je.

Obljube dane sama držala bi,

vendar to ni odlika vseh ljudi.

Ko nekdo norca iz tebe naredi,

se v tebi nekaj spremeni.

Večkrat, ko razočaranje te doleti,

bolj se nezaupanje zajeda ti v kosti.

Duša moja je že skoraj čisto otopela,

ker veliko lažnih obljub je preživela.

Velikokrat sprašujem se,

kako nekdo, ki s figo v žepu obljublja ti reči,

lahko v oči pogleda ti.

Še, ko gleda ti v oči,

iz njegovih ust laž za lažjo leti.

Kruta resnica je,

da preveč zaupam v ljudi

in žal ne vidim znakov laži

na obrazu človeka,

ki laže mi.

Edina sreča je le to,

da v moji neposredni bližini so ljudje,

ki zaupati jim gre,

vse ostalo me z leti več tako zelo niti ne potre.

darjapeterin