
Vstopajte posamično,
vrata zaprite za seboj
in čakajte.
Nikamor se ne mudi.
Družbe se bodo razkropile,
saloni in galerije
bodo dovolj veliki,
pota bodo manj nujna,
nedelja bo dan za kontemplacijo.
Dokler ne bo linolenska kislina
prestregla kronskih nanodelcev
in bo Homo s. ponovno premislil
ter se vrnil k rastlinam, plodovom in žuželkam.
(Občasno jajce. Jabolko.)
Klinopis.
To je fotoverz, beri skupaj s pogledom na fotografijo:
Pesem spolzke strmine ... le zakaj nas nekaj čakanja ne bi vodilo do klinopisa?
Seveda ne nujno v slabi konotaciji.
In kakšne bodo v tej pisavi pesmi?
Čestitke,
H
Hvala, Helena.
Mirjam
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Mirjam Dular
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!