Pozdravljena, Marie Helene, dobrodošla na Pesem si, lepo, da si se nam pridružila.

Pesem z dediščino, ki jo nosimo v DNK in ki vpliva na naša življenja, vse gorej preteklih rodov - nam pomaga preživeti? - morda le še (tu v komentar) zapiši, kdo je pesem prevedel. Čestitke,

lp, Ana

Hello Ana,

se prijavim za soboto 

LP Marie Helene 

Super;)

Se vidimo jutri,

lp, Ana

Čestitke k pesmi jeseni 2020 po izboru uredništva z utemeljitvijo:

Živimo v času, ko smo, nevedni kot še nikoli, postali nevarno vsevedni. Navdušeno navijamo, divje nasprotujemo, goreče volimo, včasih celó ljubimo, in si domišljamo, da znamo razvozlati in, v maniri današnjega časa, prešteti najzagonetnejši skrivnosti, ki slišita na imeni rojstvo in smrt. A iz smrti zmore življenje obuditi samo umetnost, rojena iz skrivnosti, ki jo, kot v pričujoči pesmi, vsak bralec razvozlava po svoje. Pesem spretno in prepričljivo obračuna z »odurno nadutostjo človeka«, ki je kljub neštetim dobljenim in izgubljenim bitkam samo »od slave pijan« odstotek kdove česa, ki »nič več ne ve, kdo je«, in ki »prestrašen zakolje« sočloveka ... preprosto zato, ker je tukaj in »obstaja«. Resnici na ljubo nas šele tovrstne pesmi osmislijo in utrdijo v času in prostoru, kjer se morajo bralcu vsakič znova zamajati tla pod nogami. Avtorica kot zarotitveni obrazec spet in spet našteva (in stopnjuje) odstotke 'čiste' krvi, ki se slejkoprej »pomeša« z različnimi moško-ženskimi »drobovji«, ritem pesmi pa – namesto konjskih kopit – narekuje padec umirajočih konj in šviganje puščic, dokler se kri ne izlije v edino brezčasno molitev: »Tukaj sem ... obstajam.« (Sara Š)

Link na prevod:  https://www.pesem.si/a/objava/prikaz/152572/my_heritage_moja_bastina#komentar271772

Lep pozdrav!

JUR