
Na koži mraznice.
Sončni pletež ledeni.
Prsti trepetajo.
Astre pobešajo
komaj vzcvetele glave.
Zagozdaste jate gosi
jadrajo na jug.
Žareče krošnje
plešejo s piši vetra,
potem ugasnejo
na blatnih tleh.
Ogolele veje se majejo,
divje zamahujejo
druga proti drugi.
Pod jekleno sivim svodom
votlo odmeva
krakanje vran.
Krasno med seboj povezane konkretne slike, ki nas vodijo v uvid temačnega stanja brezizhodnosti, simbolni prikaz stanja današnjega sveta ...
Hvala za črtice in čudovit komentar, Lidija!
Natanko tako. Vse bolj temačno in brezizhodno postaja in pride trenutek, moram obelodaniti te občutke.
Hvala vsem, ki ste prebrali in začutili z mano! Prav tako hvala tistim, ki ste ob tej pesmi pustili svojo sled z oceno ali z izborom.
Lahko noč, Lea
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Lea199
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!