Na koži mraznice.
Sončni pletež ledeni.
Prsti trepetajo.
Astre pobešajo
komaj vzcvetele glave.
Zagozdaste jate gosi
jadrajo na jug.
Žareče krošnje
plešejo s piši vetra,
potem ugasnejo
na blatnih tleh.
Ogolele veje se majejo,
divje zamahujejo
druga proti drugi.
Pod jekleno sivim svodom
votlo odmeva
krakanje vran.
urednica
Poslano:
25. 10. 2020 ob 08:31
Spremenjeno:
25. 10. 2020 ob 09:31
Krasno med seboj povezane konkretne slike, ki nas vodijo v uvid temačnega stanja brezizhodnosti, simbolni prikaz stanja današnjega sveta ...
Poslano:
26. 10. 2020 ob 21:48
Spremenjeno:
26. 10. 2020 ob 23:11
Hvala za črtice in čudovit komentar, Lidija!
Natanko tako. Vse bolj temačno in brezizhodno postaja in pride trenutek, moram obelodaniti te občutke.
Hvala vsem, ki ste prebrali in začutili z mano! Prav tako hvala tistim, ki ste ob tej pesmi pustili svojo sled z oceno ali z izborom.
Lahko noč, Lea
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lea199
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!