Sredi ničesar iščem nekaj

na sredini puščave iščem senco drevesa

pa peče čedalje bolj in gneča je postala

soiščoči mrzlično iščejo isto kot jaz

sredi mesta iščem zeleno livado

da se mi odpočijejo oči in moj duh

danes mi res ne gre

puščam misli da upajo še naprej

ker upati ni greh

tako porabljam voljo in čas da najdem

okoli mene pa srepe oči in pogled v tla

postajam enaka ko mislim kaj bi rada videla

in v kakšnem položaju bi rada bila

nikakor ne v hitenju po sredi pločnika

z mislijo na čimprejšen cilj

razmišljam različne variante

a ostajam na trdem betonu

kjer je zelenje naokrog tako kot vaza

kjer na sredi nekaj raste in potem znova nič

korakov že dolgo ne štejem več

in nalgesin proti bolečinam še drži

kam naj grem da se izognem gneči v civilizaciji

IŽ-lev