
Masko na glavo, pa dva svinčnika v nos ...
(ponarodela)
In videl sem, kakor na hrastoveljski freski,
dolgo vrsto ljudi, ki čakajo pred samopostrežno,
vsak s svojo smrtjo,
vsak s svojo masko,
da se začne ta kapitalistični mrtvaški ples,
ples v maskah
in med njimi njo, ki je imela oblast nad vsemi smrtniki;
masko rdeče smrti.
Ona je izbirala kdo sme vstopiti
v to samopostrežno grobnico
in ko naju je zagledala,
torej mene in mojo lastno smrt,
se je zakrohotala in rekla:
vi pa še ne smete vstopiti semkaj,
ura je komaj deset zjutraj!
Odkrevsala sva z Matildo domov,
razočarana, ker so naju izdale najine mlade oči
in počakati sva morala do večera dokler niso
Tema in Razpadanje in Rdeča smrt
nad vsem uveljavili svojo oblast.
(E. A. Poe)
Všeč mi je ta primerjava s hrastoveljsko fresko in zaključek pesmi. Kljub maskam, je tu bližina in imenitno uporabljen citat ... čestitke,
lp, Ana
Odlično, navdušena sem,
prav tako nad smrtjo cerkvene vešče (*_*)
Bravo, čestitke za obe podčrtanki!
Lep dan, Marija
hvala za malce nepričakovano pohvalo, prav tako urednici,
lp, M
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Matej Krevs
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!